MAGIBOR 2002 GALA SHOW
Eh... Če bi Gala Show moral opisati z eno besedo, niti ne bi bilo težko. Rekel bi: GALA! Bilo je za videti vseh lepih stvari, navdušeni so bili čarodeji, kot tudi laična publika. Ne vem, kje bi pričel hvaliti in kje bi zaključil...
Max Oscar iz Avstrije je otvoril Gala Show, in otvoril ga je v velikem stilu. Vrhunski komik in profesionalec! Do solz sem se nasmejal in skoraj padel s stola, a ob koncu njegovega programa me je objela žalost. Max namreč nastopa s točko s cigaretami. Tehnično izvrstno in zelo komično. A vendar, v 21. stoletju cigarete niso več tako popularne. Četudi je ob koncu programa pričaral ruto z velikim napisom "STOP SMOKING!", se bojim, da lahko dandanes nastopa s tem programom redkokje. Škoda, točka je zares vrhunska!
Clemens Valentino (Nemčija) in Jorgos Katsaros (Grčija) sta tipični primer mladih, kreativnih profesionalcev. Imata isti pristop kot Junge, Junge! ali Julius Frack - lep program, odlična izvedba in logična zgodba. Da nisem zašel na stranpota in postal čarodej za otroke, bi želel tudi sam biti tak, kot sta ta dva:)) Lepo, dinamično in pravilno dozirano!
The Cantervilles (Nemcija) - imela sta boljši program, kot naziv, kar lahko rečem tudi za New Absolon. Kje neki najdejo takšna imena? Mene osebno sicer iluzionistični programi ne navdušujejo posebno, če niso zares dodelani. Ti programi sicer niso bili dodelani, a ne smemo pozabiti, da laična publika zares rada gleda iluzije, pa je ob teh nastopih ta del publike prišel na svoj račun.
Show je zaključil Erino, ki je sicer zamudil na kongres 7 ur, a ga je bilo vredno počakati. To je karakter, ki ga na odru enostavno morate vzljubiti, prav tako pa ga vzljubite v privatni sferi. Simpatično raztresen karakter se v 10 minutah zaplete v miljon problemov, istočasno pa vam sede v srce za vse življenje.
Kar zadeva moderatorstvo, o tem bi lahko napisal cel članek. Zraven vrvice, ki odzdavnaj ni več rumeno-zelena, pa tudi ne zeleno-rumena (morda jo je Vlado opral z napačnim praškom) in iluzije - rezanja samega sebe na pol (Woooooow!), je bilo tu toliko trikov tipa "izberi karto", da bi lahko Roberto Giobbi napisal Card College 5... Šalo na stran, Wladimir je to izvedel vrhunsko profesionalno in zares sem užival (kot tudi vsi drugi). Sicer pa se vidi, da so karte njegova velika ljubezen (in specialnost). Četudi je prostor bil nov (morda pa ravno zato?), je Wladimir izvrstno vodil konferanso, celo mnogo bolje, kot na vseh dosedanjih Magiborih.
Prostor Slovenskega Narodnega Gledališča je bil sijajen, dvorana nabito polna, publika navdušena. Splošen vtis: FANTASTIČNO!
In končno, to kar sem si zmeraj želel - zahvaljujoč našemu klubskemu kolegu Niku in njegovemu šefu Renati: Magibor je dobil topove s konfeti!!! Ko je Gala, naj bo GALA!!! Ko so se izvajalci vrnili na bis, je sceno preplavilo na tisoče konfetov, jaz pa sem se počutil kot majhen otrok, ki vidi prvič v življenju pravo čarovnijo. V tem trenutku, kot da bi se prebudil iz sna in spoznal - konec je! Zaključen je še en Magibor. Na veliko žalost mnogih izmed nas, a na Vladovo veselje, saj bo naslednji najbrž šele čez 2 leti. In kot sem rekel: ni konec, ko je konec, temveč, ko Vlado reče, da je konec...Josip Alajbeg, Zagreb
